Avtomobila ni mogoče zagnati.

Zakaj avtomobila ni mogoče zagnati – je vzrok akumulator?

Poskrbite za zanesljiv zagon svojega avtomobila: kako preprečiti izpraznjenje akumulatorja

Vsi vozniki se bojijo tega zvoka: Če obrnejo avtomobilski ključ ali pritisnejo gumb za zagon, se sliši le zvok utrujenega ječanja. Po nekaj dodatnih poskusih zagona zaganjalnik končno odpove. Avtomobila ni mogoče zagnati. Razlog za težave pri zagonu je običajno slaba napolnjenost akumulatorja. Avtomatski sistemi Start-Stop, klimatska naprava, ogrevanje sedežev, sodobni razvedrilni sistemi in drugi električni porabniki obremenjujejo akumulator. Zato je bistvenega pomena uporabiti zmogljiv akumulator, ki zadosti povečanim zahtevam v sodobnih vozilih.

Hiter pregled: najpogostejši vzroki za prazen akumulator

1. »Požiralci električne energije«

Grelni elementi v volanu ter voznikovem in sovoznikovem sedežu ter grelci v vetrobranskem in zadnjem steklu so pravi »požiralci električne energije« in močno obremenjujejo akumulator. Zlasti v sodobnih vozilih s sistemom Start-Stop ima akumulator osrednjo vlogo v sistemu v vozilu. Zagotavlja, da ob ugasnjenem motorju, na primer na semaforju, ne delujeta samo radio in klimatska naprava. V določenih primerih sočasno oskrbuje z električno energijo tudi do 150 različnih električnih porabnikov. Zatem ima še vedno dovolj energije za ponovni zagon motorja, ko se na semaforju prižge zelena luč. Sodobni avtomobilski akumulatorji so pravi močnostni paketi, vendar jih je treba redno preverjati. Čeprav so sodobni akumulatorji brez vzdrževanja, potrebujejo redne preglede stanja napolnjenosti (SOC) in splošnega stanja (SOH), da je mogoče odkriti morebitne okvare akumulatorja, preden lahko te povzročijo popolno odpoved.

2. Tihi porabniki

Tihi porabniki so električne komponente v vozilu, ki povzročajo praznjenje akumulatorja tudi, ko je vozilo ugasnjeno. Porabniki, kot so alarmni sistemi, ure ali sistemi zaklepanja, brez ključa ostanejo v stanju pripravljenosti, tudi ko je vozilo ugasnjeno, in zato povzročajo stalno praznjenje akumulatorja. Kljub temu, da je njihova poraba zelo majhna, zaradi svojega stalnega delovanja negativno vplivajo na stanje napolnjenosti akumulatorja. Po daljših obdobjih mirovanja, na primer med daljšimi počitnicami, se lahko zgodi, da vozila zaradi izpraznjenega akumulatorja ni mogoče zagnati.

3. Ekstremne temperature

Vreme prav tako vpliva na stanje napolnjenosti avtomobilskih akumulatorjev. Tako vročina kot mraz obremenjujeta akumulator. Težave z zagonom so pogostejše zlasti pri temperaturah pod lediščem. Razlog: pri nizkih temperaturah se elektrokemične reakcije v akumulatorju odvijajo počasneje. Elektroni se gibljejo počasi, kar zmanjša zagonsko moč akumulatorja. Pri nizkih temperaturah je težji tudi zagon zaradi gostote motornega olja, ki pri temperaturah pod 0 °C postane zelo viskozno. Zagonski motor potrebuje večji zagonski tok za premagovanje tega upora. Poleg tega se poveča obremenitev tudi zaradi zahtevnih porabnikov, kot so grelniki in ventilatorji. Nizke temperature ne vplivajo le na zagonsko moč. Polnjenje akumulatorja je zaradi mraza počasnejše, zato akumulator potrebuje več časa, da postane popolnoma napolnjen. Poleg tega je omejena tudi izhodna moč alternatorja. Če je aktivnih veliko električnih porabnikov, ostane malo energije za polnjenje akumulatorja.

Tudi vroči dnevi lahko povzročijo težave pri zagonu. Zunanje temperature nad 20 °C pospešujejo kemične procese v avtomobilskih akumulatorjih, ki spodbujajo samopraznjenje ali korozijo.

Neodvisno od poletnih ali zimskih temperatur: k večji obremenitvi akumulatorja prispeva tudi veliko število zaustavitev in zagonov ter zaustavitev in speljevanja, na primer na avtocesti.

Mimogrede

Čeprav je mogoče življenjsko dobo akumulatorja, podobno kot pri pnevmatikah in zavorah, podaljšati z ustrezno nego, so akumulatorji obrabni deli, ki imajo le omejeno življenjsko dobo. Zato je treba akumulator preveriti ob vsakem obisku delavnice. Mnoge delavnice ponujajo preverjanje akumulatorja s pomočjo ustreznih naprav za preizkušanje akumulatorjev.

Zanimivosti o moči, stanju napolnjenosti in življenjski dobi akumulatorja

Po velikem številu ciklov polnjenja in proti koncu svoje življenjske dobe imajo običajni zagonski akumulatorji (SIL) le 20-odstotno kapaciteto. Pri enaki obremenitvi imajo akumulatorji EFB še vedno 50-odstotno kapaciteto. Zmogljivejši akumulatorji AGM lahko zdržijo štirikrat toliko ciklov polnjenja kot akumulatorji SLI in še vedno lahko zagotavljajo 80 % svoje energije. Globokemu izpraznjenju akumulatorja se je treba vedno izogibati, saj to povzroči trajne poškodbe akumulatorskih celic. Kljub temu, da je mogoče globoko izpraznjene akumulatorje »oživiti« z ustreznim polnilnikom, nastala poškodba vseeno ostane.

V primeru globokega izpraznjenjaje nujno potrebno takojšnje ponovno polnjenje. Dlje časa ko akumulator ostane v globoko izpraznjenem stanju, resnejša je poškodba akumulatorja.